Na domačem sadnem vrtu smo se konec junija in v začetku julija že lahko posladkali s hruško junijsko lepotico. Ta je pri nas z naskokom najbolj zgodaj zoreča sorta hruške. Večina drugih, izmed zgodaj zorečih hrušk, ki so zastopane na naših vrtovih, zori ob zaključku julija ter v prvi polovici avgusta.

Sortiment poletnih sort hrušk, imenovanih tudi rane oz zgodnje hruške, zaključuje vsem dobro poznana sorta viljamovka, ki v dolgoletnem povprečju pri nas zori med 20. in 25. avgustom. Nekateri pri nas viljamovko uvrščajo med pozne poletne, drugi pa že med zgodnje jesenske hruške.

Zrele na začetku avgusta

V vrtovih naših ljubiteljskih sadjarjev so izmed zgodnjih sort hrušk poleg junijske lepotice prisotne predvsem coscia, guyotova, trevuška, klapova, starkrimson ter zgodnja morettinijeva. Z izjemo sorte coscia, ki zori v zadnji dekadi julija, vse druge naštete sorte zorijo v prvi polovici avgusta. Coscia ima plodove s povprečno težo okrog 100 gramov. So prevladujoče sladkega okusa s srednje izraženo aromo. Plodovi guyotove so večji ter sladkega okusa z rahlo izraženo kislino in aromo. Pri nas jo v trgovinah najdemo tudi pod sinonimom limonera. Trevuška je izmed zgodnjih sort hrušk med bolj zastopanimi v naših vrtovih. Njeni plodovi so lahko težki tudi do 170 gramov. So sladko kislega okusa ter rahlo dišeči. Plodovi sorte klapova so lahko že zelo veliki in v posameznih primerih tehtajo tudi do 210 gramov. Zanimivo je vedeti, da je sorta starkrimson, ki se tudi pojavlja na našem trgu, njen rdeče obarvani različek. Sicer sta si sorti starkrimson in klapova glede drugih lastnosti precej podobni. Plodovi sorte zgodnja morettinijeva so lepe hruškaste oblike ter tudi že zelo veliki. So zelenorumenega osnovnega obarvanja z rahlim rdečim obarvanjem na osončeni strani. Meso je aromatično ter prijetnega sladko-kislega okusa. Kratko predstavitev zgodnjih sort hrušk zaključujem z viljamovko, ki je še vedno kraljica med hruškami naših vrtov. Glede arome in okusa ji med njimi namreč ni para. Težava je relativno kratka obstojnost njenih plodov. To nekoliko podaljšamo z obiranjem plodov, še preden se obarvajo rumeno.

Nekoč prestižen sadež

Zgodaj zoreče hruške predstavljajo uvod v glavno sezono dozorevanja hrušk, ki poteka  septembra in oktobra. Med temi, kasneje zorečimi sortami, velja našteti avranško (dobrolojzo), boskovo steklenko, hardyjevo, konferans, fetelovo, pakhamovo, kleržo ter pastorjevko kot tiste izmed bolj zastopanih v sortimentu hrušk naših vrtov ali pa morda novejšo sorto nojabrskajo, ki jo drugi poznajo pod imenom novembrina. Nekatera dejstva oz. resnice o hruškah pa veljajo tako za zgodaj kot za pozno zoreče hruške. Takšna sta npr. pregovora Zrela hruška pade sama ali pa Ga objedajo kakor ose hruško, ki sta dokaj samoumevna in ne potrebujeta dodatne razlage. Večini pa bo morda manj poznan starejši italijanski pregovor o hruški, ki se glasi Formaggio e peri mangiare a cavalleri  (prevod: Sir in hruške so hrana za gospodo). Iz pregovora lahko razberemo, da so imele hruške v preteklosti značaj prestižnega sadja, ki si ga ni mogel privoščiti vsak.    

Besedilo in fotografije: Boštjan Godec